Življenjski slog

Zlatan Stipišić - Gibonni

Zlatan Stipišić - Gibonni:

Najpomembnejši je entuziazem

Gibonnija pozna skoraj vsakdo, ki pozna glasbo. Je avtor velikih uspešnic in človek, ki ga občudujejo tako kritiki kot občinstvo. A čeprav je danes eden najuspešnejših hrvaških kantavtorjev in svetovno priznan glasbenik, je bila njegova pot do uspeha dokaj postopna. Skoraj desetletje je minilo, preden je njegova glasba začela prinašati denar. Zato je spotoma postal, kot pravi sam, najbolj potrpežljiv človek na svetu. Stvari počne počasi, prizemljeno. Pri glasbenem ustvarjanju je brezkompromisen. Včasih več mesecev išče pravi verz, pravo melodijo. Morda je zato razumljivo, da je prizemljen tudi glede svojega odnosa do prevozov. Niti slučajno ne sodi med letalske navdušence, raje ima vozila, ki se dotikajo tal. O tem, kakšni so njegovi pogledi na vožnjo, smo na hitro spregovorili pred njegovim koncertom v Ljubljani.

Kaj vam pomeni avto? Je to za vas užitek ali prevoz?

Ker nikakor nisem ljubitelj aviona, hkrati pa nastopam v širši regiji, na leto naredim približno 70.000 kilometrov. Več sem za volanom kot doma. V avtu imam vse, kar potrebujem. Je moj drugi dom, moja omara in shramba, je popolna svoboda. Z avtom sem osvobojen tega, da bi si moral sezuvati čevlje, odpenjati pas in početi vse druge stvari, ki so potrebne, da na letališču prideš skozi detektor. Avto pomeni svobodo.

Potem je še toliko bolj pomembno, da je avto, ki ga vozite, varen.

Ja, sedaj, ko imam Volva, moram samo še opustiti kajenje, pa bom res dolgo živel.

Kako doživljate skandinavsko kulturo, ki je globoko vkoreninjena v identiteto Volva?

Skandinavce iskreno občudujem, ker so kot narodi prav tako majhni kot smo recimo Hrvati ali Slovenci. Norvežanov je štiri milijone, Švedov pa osem, a so na razvoj človeške vrste vplivali tako močno, kot bi jih bilo 200 milijonov. Fascinira me njihov občutek za perfekcijo in detajle, ki se kaže v vsem, kar počnejo. To so prignali celo tako daleč, da so odkrili Ameriko 700 let pred uradnim odkritjem (smeh).

Všeč mi je njihov občutek za ravnotežje med človekom, napredkom in naravo. Občudujem njihovo občutljivost na ekologijo in naravno okolje. Tisto, kar je meni osebno najpomembnejše, je to, da človeka postavljajo pred profit. To me navdušuje.

Kako pa gledate na avtonomna vozila, ki naj bi se vozila sama? Kako vidite prihodnost mobilnosti?

Kaj pa vem... Preizkusil sem vse sisteme varne vožnje, tudi Pilot Assist, ki ga ima moj XC90, to je res ludilo! Ampak še vedno rad vozim. Mislim, da bomo od novih tehnologij vzeli vse, kar bo izboljšalo varnost in bo ekološko bolj sprejemljivo. Ne verjamem pa v nekakšne »električne kupeje«, ki bodo sami vozili različne ljudi. Mislim, da so tehnologi pri tem zanemarili ključno človekovo težnjo in to je želja po posestvovanju. Jaz želim imeti svoj avto. Meni pomeni to, kar je nekoč kavbojem pomenil konj. Konj je bil njihova svoboda. Dopuščam pa seveda možnost, da bodo mlade generacije imele drugačen odnos do tega. Generacije se spreminjajo, svet se spreminja.

Kaj vas je prepričalo na Volvu?

Kot vodja svoje ekipe vem, da samo dobri nameni in budget niso dovolj, da naredimo nekaj kreativnega. Vedno ne gre, kakorkoli se trudiš... Ključna sestavina je vedno entuziazem. Moramo ga najti, da naredimo najboljše rezultate.

To, kar ima Volvo trenutno na ravni tehnologije in marketinga, imajo tudi drugi proizvajalci. A pri Volvu se trenutno čuti entuziazem. Očitno je, da preživljajo svojo drugo mladost – in takšen pojav se pri rock skupinah imenuje 'honeymoon', ha ha. Rock skupino tedaj vežeta veliko prijateljstvo in inspiracija in zato vse, česar se lotijo, uspe. To ni večno, traja lahko nekaj let, ampak v tem obdobju nastajajo najboljše stvari. Po novem modelu XC60 je vsakomur jasno, da Volvo doživlja svoj 'honeymoon'. Vse, kar počnejo, jim gre od rok. Volvo prav sedaj ustvarja svoj 'življenjski album'!